Stavek, ki sem ga v raznoraznih knjigah, na raznoraznih delavnicah osebnostne rasti in samopomoči slišala res velikokrat. Velikokrat slišimo podobne stavke, fraze, besede, v nas sicer pustijo nek »aha« efekt, neko notranje prebujenje, njihovo pravo vrednost in pomen pa nam prinese šele življenje. Resnično življenje. Tisto življenje, ki nas uči, kako se je potrebno vsakič, ko pademo, ponovno pobrati. In kako je potrebno vsakič ozavestiti, da je vse kar imamo ta trenutek. Da v življenju imamo v resnici samo sami sebe. Da je naša sreča in naša polnost, ki jo živimo, odvisna samo od nas samih.
Koliko nas je takšnih, ki smo bili zapuščeni, ki se ločujemo, ki smo izgubili ali pustili službo, ki smo ali pa skoraj smo bankrotirali, ki se soočate z raznimi bolezenskimi stanji, ki smo iz takšnega ali drugačnega razloga padli na samo dno. Ko se nam je vse to zgodilo, smo imeli občutek, da nam je nekdo izmaknil tla pod nogami. Da smo pričeli padati in da tal pod nogami več ne bomo nikoli začutili. Ali si tudi ti eden/ena izmed tistih, ki si v tej situaciji bil/a mnenja, da je vse izgubljeno, da ne vidiš izhoda, da se vse slabe stvari dogajajo samo tebi, da je vse brezupno? In si skoraj obupal/a?
Naš fokus je tam, kamor ga usmerjamo. V vsakem trenutku imamo možnost izbire in v vsakem trenutku izbiramo, kam bomo usmerili naš fokus. Ja, res je. Zgodijo se čustva, doživimo šok. To je popolnoma naravni proces. V vsaki situaciji, ki se ne izide tako kot smo si želeli, da bi se izšla. V vsaki situaciji, v kateri smo imeli pričakovanja in v kateri smo ustvarjali iluzijo. Dovolimo čustvom, da nas preplavijo, da se izrazijo. Ni dobrih in ni slabih čustev. Čustva samo so. In vsako čustvo ima svojo funkcijo. Ne tlačimo čustev, zaradi katerih se morda v tem trenutku ne počutimo najbolje. Ne negirajmo jih. Sprejmimo jih. Ko čustva sprejmemo, jim damo možnost, da jih lažje tudi izpustimo. Čustva, ki nas preplavijo lažje izpustimo, če se osredotočimo na vse dobro, ki pa nas še kljub vsem osebnim tragedijam obdaja. Najsi smo še tako črnogledi, ne vidimo nič pozitivnega v danih situacijah, življenje nam kasneje zmeraj postreže z nauki, z vedenjem, zakaj se je nekaj zgodilo tako kot se je zgodilo. Zakaj je to bilo dobro zame/zate.
Zato, če se ločujete, če vas je zapustil partner/partnerka, če ste izgubili službo, če vas nervira šef/šefica, ste se skregali s sodelavcem/sodelavko… sprejmite. Zgodilo se je. Tako je moralo biti. Ne ozirajte se nazaj. Ne sprašujte se »Zakaj?« in se ne mučite. Vprašajte se, kaj me življenje uči? Kaj je naslednja lekcija življenja, ki jo moram osvojiti? Kateri izpit se odvija pred mojimi očmi? Potem izpustite. Preteklost naj ostane v preteklosti. Vse kar se nam je zgodilo, ne moremo spremeniti, ne moremo popraviti. Lahko samo sprejmemo. Sprejmemo, da se je zgodilo. Da se vse v življenju zgodi z razlogom. Da nas je življenje učilo, nas peljalo po poti, na kateri imamo možnost osebnostno napredovati, rasti.
Najtežji dogodki v življenju, nas učijo največ. Učijo nas samospoštovanja, učijo nas samozavedanja, učijo nas osebne moči, samo-sprejemanja in ljubezni. Ljubezni do sebe in ljubezni do življenja. Veliko več imamo v sebi potenciala in osebne moči, kot se tega zavedamo. Kot si to upamo na glas priznati. Ne pogledujte tudi ne naprej, v prihodnost. Kaj kako bo in kako bi moralo biti. Ne ustvarjajte in ne slikajte si ponovno iluzij in pričakovanj.
Enostavno se prepustite. Prepustite se toku življenja. Sprejmite dan trenutek. Bodite v dopuščanju. Sprejmimo, da je dan trenutek edina realnost, ki jo imamo. In bodimo hvaležni. Hvaležni za vse, kar je kljub temu okrog nas dobrega in lepega.
Ozrite se okrog sebe. Kaj vidite? Kaj slišite? Kaj ob tem čutite? Vidite morda jato svobodnih ptic na nebu? Vidite morda prelepe sončne zahode? Vas boža sončni žarek po licu? Čutite nežen piš vetra na svojem obrazu? Čutite dotik in objem svojega otroka? Lahko zavonjate prve spomladanske rože na vašem vrtu ali vonj dreves na sprehodu po gozdu? Imate priložnost opazovati zvezde na nebu?
Bodite hvaležni. Hvaležni za to, da kljub vsemu, kar se v vašem življenju dogaja, še zmeraj imate možnost in priložnost vse to doživljati, doživeti. Da vam je bil dan še en dan, še en dan v katerem lahko vse to doživite. Negujte sedanji trenutek in negujte ljubezen do življenja.
Kljub vsem preprekam in oviram, ki se nam postavljajo na pot, je življenje lepo. In je eno. Neponovljivo. In vse kar v tem življenju imate in vam v resnici pripada, je samo TA TRENUTEK.